O doživljajskih igriščih

Doživljajska igrišča so se rodila v začetku 40. let 20. stoletja. Danski krajinski arhitekt C. Th. Sørensen, eden najvplivnejših arhitektov svojega časa, je zasnoval prvo doživljajsko igrišče v predmestju Copenhagna in ga poimenoval “odpadno igrišče”. Verjel je, da so otroška igrišča v mestih najpomembnejša oblika javne gradnje.

"Finally we should probably at some point experiment with what one could call a junk playground. I am thinking in terms of an area, not too small in size, well closed off from its surroundings by thick greenery, where we should gather, for the amusement of bigger children, all sorts of old scrap that the children from the apartment blocks could be allowed to work with, as the children in the countryside and in the suburbs already have. There could be branches and waste from tree polling and bushes, old cardboard boxes, planks and boards, "dead" cars, old tyres and lots of other things, which would be a joy for healthy boys to use for something. Of course it would look terrible, and of course some kind of order would have to be maintained; but I believe that things would not need to go radically wrong with that sort of situation. If there were really a lot of space, one is tempted to imagine tiny little kindergartens, keeping hens and the like, but it would at all events require an interested adult supervisor..." 

C. Th. Sørensen, arhitekt, snovalec prvih doživljajskih igrišč

Igrišče je predstavljalo okolje urejeno po meri otrok, kjer strog nadzor ni bil potreben in so bili otroci in mladi prosti nepotrebnih omejitev s strani odraslih. Namesto tradicionalnih kovinskih gugalnic, toboganov in vrtiljakov so v doživljajskem igrišču svoje mesto našla neobičajna igrala in lesene strukture, tudi takšne, ki so jih zgradili otroci sami. Odslužena vozila, kot so stari vagoni, čolni, avtobusi, so nudila priložnost za domišljijske izlete, bila zaklon v primeru slabega vremena in služila kot skladišče za opremo in orodje. Igrišče je bilo polno različnih ustvarjalnih materialov, kjer so lahko otroci uporabili svojo domišlijo in kreativnost pri ustvarjanju.

Poseben poudarek je bil na prosti igri, kjer odrasli niso pogosto posegali v igro. Glavna naloga prisotnega odraslega “varuha igre” (angl. playworker), je bila čuvati njihovo nemoteno igro in jim omogočiti čim večji razpon različnih tipov igre. Bili so predvsem opazovalci. Otrokom so na njihovo željo pomagali, niso pa ničesar delali namesto njih. V igralni prostor so sami posegli le z namenom zagotoviti varno in neškodljivo igro. Njihova naloga je bila tudi oskrba igrišča z ustvarjalnimi materiali (lesom, vrvmi, zidaki, …) in orodjem.

Za otroke je bil varuh igre varuh njihovega ustvarjalnega okolja, ki je preprečeval zunanje vdore in motnje. Bil je tudi zaupnik otrok, saj so se ob njem otroci počutili varne in razumljene in so mu lahko zaupali svoje tegobe. Prav zaradi slednjega je v širši družbi dobil pomembno in dragoceno vlogo posrednika med otrokom, starši ali učitelji in bil podprt tudi s strani lokalnih skupnosti.

Sčasoma so se za izgradnjo bolj domiselnih in razburljivih igrišč pričele zanimati različne organizacije in lokalne skupnosti, ki so ugotovile, da otroci potrebujejo prostor za igro, kjer lahko izrazijo svoje ideje v prostem okolju in sledijo svojim instinktivnim željam po raziskovanju in eksperimentiranju.

Okoli leta 1950 so iz t.i. odpadnih igrišč zrasla prva doživljajska igrišča, najprej v Londonu, nato po ostalih mestih Velike Britanije, kjer je v urbanih središčih zmanjkalo ustvarjalnega okolja za otroško igro. Marjorie Allen, krajinska arhitektka, je o doživljajskih igriščih poročala WHO: “Nedvomno so to grda področja, ki spravljajo načrtovalce, ki imajo večinoma radi red, v nejevoljo. Toda ne smemo pozabiti, da imajo otroci radi umazanijo in nered, ki pogosto pri odraslih povzroča odpor. In moramo se odločiti, ali bomo delali igrišča po meri otrok, ali po meri načrtovalcev.”

"Varuh igre" je danes priznan kot poklic na nivoju diplomskega izobraževanja in magisterija.

V Sloveniji je prvo doživljajsko igrišče zaživelo leta 2010 v Mariboru pod rokami predanih posameznikov društva Center za pomoč mladim. Mednarodno priznano in nagrajeno predstavlja eno boljših tovrstnih igrišč v Evropi.

Delovje Samorogovega igrišča

Samorogovo doživljajsko igrišče predvidoma odpira svoja vrata jeseni 2017

Doživljajsko igrišče Samorog:

  • ZA otroke od 5 do 18 let brez spremstva: 13-17 h med delavniki
  • ZA družine med vikendi, med tednom po 17. uri
  • Ob prvem prihodu otroka bo prisoten skrbnik, ki bo zapisal vse potrebne podatke (podatki o otroku, kontaktni podatki, podpisana izjava).
  • Ob naslednjih obiskih bodo otroci lahko prihajali sami. Ob vsakem obisku se bo potrebno vpisati in izpisati.
  • v vsakem vremenu: primerna oblačila, rezervni set oblačil
  • orodja za gradnjo in ustvarjanje (kladiva, vijaki, žeblji, klešče, ...) v skrbi varuhov igrišča (ob prihodu se oceni primernost orodja, ki ga otroci prinesejo s seboj)
  • osebje SNU skrbi za varnost igral; v času obratovanja glede na število otrok zagotovi zadostno število varuhov igrišča, ki skrbijo za varnost otrok in so jim v pomoč pri igri

Strukture na igrišču:

  • gozdna ploščad z urejeno večnamensko ravno površino, blatno kuhinjo, ruskim kegljiščem, poljem s steptano mivko za balinanje in igro, peskovnikom, različnimi materiali za ustvarjanje in gradnjo
  • tobogani (pločevinasti, blatni in vodni), sankališče
  • blatni bazen ob gozdnem potočku
  • razgledni stolp
  • različne mrežne, plezalne in lesene strukture
  • gugalnice
  • zip line
  • odprto vedrišče z grelno pečjo in vetrni zaklon
  • zelenjavni vrt
  • ograda s kozami

Pomoč pri gradnji

Veseli bomo vsake Vaše pomoči pri izgradnji doživljajskega igrišča in pri uresničitvi našega projekta.

Pri gradnji doživljajskega igrišča nam lahko pomagate s finančnimi donacijami ali z donacijami naravnih gradbenih materialov (les, vijaki, vrvi, jeklenice, pločevina ...).

Iščemo star avtobus, ciganski voz, kontejner ... ki bi ga na našem ranču v Dobruši spremenili v toplo gozdno zavetišče pred mrazom in dežjem.

Toplo vabljeni, da nam podarite svoje znanje in veščine in pomagate fizično soustvariti del igrišča.
Datumi prihajajočih delovnih akcij: kmalu.

ZADEVA: prošnja za finančno / materialno pomoč pri izgradnji doživljajskega igrišča Samorog

Spoštovani,

v vasi Sora pri Medvodah želimo pod okriljem Zavoda Središče za naravno učenje Samorog zgraditi eno prvih doživljajskih igrišč v Sloveniji.

Doživljajska igrišča imajo v tujini, posebno v anglo-saškem svetu, dolgo tradicijo in predstavljajo dragocen element vzgojno-varstvenega sistema. Njihov namen je otrokom omogočiti varno okolje ob prisotnosti varuhov igrišča, kjer lahko v naravnem okolju raziskujejo, ustvarjajo, se prosto nestrukturirano igrajo, učijo na lastnih izkušnjah, razvijajo motorične sposobnosti in družbene spretnosti.

Sorško igrišče bo obratovalo od 13. - 17. ure vse delovne dni in bo namenjeno otrokom in mladostnikom med 5 in 18 let starosti. Glede na število otrok bomo zagotovili zadostno število varuhov igrišča. Preko vikenda in v popoldanskem času bo obisk mogoč v spremstvu staršev. Izgradnjo igrišča v Sori podpira tudi občina Medvode. Več o doživljajskih igriščih in našem projektu si lahko preberete na naši spletni strani ali pa nas kontaktirajte in z veseljem se dobimo z vami in vam razložimo našo vizijo.

Obiskovalcem želimo omogočiti prost vstop, zato iščemo različne vire financiranja. Ker naš zavod zaenkrat nima prihodkov, vas vljudno prosimo za pomoč pri izgradnji igrišča. Potrebujemo različne gradbene materile, ki so za vas mogoče odpadek, pri nas pa bi otroci lahko ustvarjali in gradili svoje kraljestvo.

Naš zavod lahko podprete tudi finančno in postanete naš sponzor ali donator.

Z lepimi pozdravi,

Zavod SNU Samorog