Kar gre v usta: hrana in vse ostalo

Vprašanja v zvezi s prehrano se začnejo pojavljati že mnogo pred otrokovim 4-6 mesecem, ko je sposoben sam zaužiti prve grižjaje. Kaj lahko jem v nosečnosti, česa med dojenjem ne smem, ali dela to otroku trebušne kolike, ali mu lahko povzroči alergijo, kdaj je najbolje začeti z gosto hrano … Takšna in podobna vprašanja preletijo vse mame, ki želijo svojim dojenčkom le najbolje.

Strokovna priporočila ne predpisujejo nobene diete za matere, ne v nosečnosti, niti v fazi dojenja. Temeljijo na dolgih letih opažanj, izkušenj in raziskav.

Prvi stiki dojenčkovih prebavil s snovmi iz okolja so izjemno pomembni. Pri vaginalnem porodu na koncu porodne poti pride novorojenček v stik z bakterijami, ki bodo pričele tvoriti njegovo črevesno mikrofloro (povezava) (plast koristnih in nujno potrebnih bakterij). Ta je zelo pomembna za zdravo delovanje telesa (sodeluje v prebavi, preprečuje vdor neželenim baterijam, oblikuje odzive obrambnega sistema …). Obenem dojenček preko dojenje dobi zaščitne faktorje, ki omogočajo, da se razrastejo bakterije prave vrste in v ravno pravšnjem obsegu.

V tankem črevesju se v zbirnih mestih (Peyerjeve plošče (povezava)) imunske celice urijo v svojih odzivih na snovi iz okolja. Bolj pogosto otrok prihaja v stik z majhno količino različnih snovi, bolj verjetno jih imunski sistem spozna za neškodljive in ustvari toleranco. To je temelj t.i. higienske hipoteze (povezava) in pomembnega preprečevanja alergijskih reakcij.

Zato je koristno, da je otrok postopno izpostavljen čim bolj pestremu naboru snovi: vse od hrane, ki jo uživa nosečnica, do peska, ki ga nosi v usta kot nekaj-mesečnik. Eden najbolj uglednih zdravnikov in učiteljev ljubljanske infekcijske klinike s široko paleto izkušenj uči, da otrok ne more biti zdrav, dokler ne poje dveh kilogramov “dreka”. In po stare šege govorijo, da so modrosti izkušenih ljudi zlata vredne, mu pri Samorogu rade volje verjamemo.